Lansko leto sem sešila le eno obleko in še to sem šivala celo večnost. Naredila sem tudi nekaj hlač in kril, ampak vseeno sem si želela imeti kakšno obleko več, pa se žal ni izšlo. Malce zaradi časa in malce zaradi mojega nezaupanja v moje šivanje. Toliko časa je minilo, odkar sem šivala, da se sedaj že kar nekaj let počasi uvajam nazaj in moram reči, da imam trenutke, ko se vse zelo dobro izide in trenutke, ko ne gre vse po načrtu. Večino stvari na začetku seveda ni šlo po načrtu in karkoli sem sešila moram reči, da mi ni bilo všeč, zato več kot enkrat ni bilo oblečeno.
Ko sem se pa letos odločila, da bom sešila vse te obleke, sem bila pa prav navdušena, saj sem končno našla kroje, ki so mi ustrezali in so bili tudi lahki za šivanje. Nikoli nisem imela rada krojenja po meri. Vedno sem iskala bližnjice in krije, ki bodo enostavni in drugačni. Nekateri so temu rekli lenoba, drugi pa inovativnost. Meni je bilo pa pomembno le to, da so mi bili kroji več in da sem uživala, ko sem jih šivala skupaj.
Morda se je pa to moje obotavljanje pri šivanju le obrestovalo in sem našla nekaj čisto svojega in s tem naredila svoj unikatni stil. Morda bodo pa še komu drugemu všeč in bo želel kašne moj unikatni kos oblačila. To ne bi bilo slabo. Res sem si vedno želela svojo blagovno znamko oblačil, ampak nikoli nisem našla nečesa svojega. Pretežno zato, ker sem se večino svojega življenja ukvarjala z drugimi stvarmi.