Ker sem študent, sem le redko doma in skoraj ne vem več, kaj se doma dogaja. Enkrat, ko sem poklical mamo, kako sta, pa mi je potožila, da očeta boli oko, ker mu je pri sekanju drv nekaj padlo v oko, takoj sem pomislil na zaščitna očala, če jih je imel in seveda jih ni imel. Vedel sem, kako trmast je moj oče, ko gre nekaj delat, nikoli in prav nikoli se pravilno ne zaščiti in vedno od nekega dela pride poškodovan nazaj.
No tisti dan je moral celo do zdravnika, da so mu učistili oko. Nekako mi ni šlo iz glave, da se je poškodoval in odločil sem se, da mu kljub temu ,da je velika možnost, da zaščitna očala ne bo nosil vseeno ta kupim. Živel sem v velikem mestu in izbira za zaščitna očala je bila velika, tako sploh nisem imel nobenih problemov pri nakupu. Ker sem vedel ,da bo mogoče že naslednji dan šel mogoče v gozd sekat drva, sem zaščitna očala poslal kar po pošti, ker jaz še nisem nameraval kakšnih 10 dni iti domov.
Mama je sprejela pošiljko, moral sem prej povedati, da prihajajo zaščitna očala in bolj ko sem klical očeta, bolj je on vse skupaj jemal neresno. Bil sem dobesedno žalosten, kajti ne upošteva nič glede varnosti pri delu, potem pa ko se kaj zgodi, se vsi bolj obremenjujemo z njim, kot on sam. Prosil sem ga, da naj si da gor zaščitna očala, ker je res nevarno, da si trajno poškoduje oči pri sekanju in žaganju drv, on pa se mi je samo smejal. Po eni strani mi je bilo žal, da sem zapravil za zaščitna očala, po drugi strani pa sem si rekel, če jih bo dal saj enkrat gor so bila vredna nakupa, mogoče pa jih le enkrat proba in se mu za dopadejo in jih bo redno uporabljal.